petek, 20. junij 2014

ZADNJI DAN

          Pa smo skoraj zaključili... še zadnji zajtrk...

... zdaj pa pakiranje in igre... kosilo... igre z žogo... slovo od gora in zelenja in ob 14. uri mahamo Osilnici na poti v Ljubljano, kamor bomo prospeli malce po 16. uri. Starše naprošamo, da ne hodijo pred 16. uro, saj se v tem času vrača še ena skupina naših otrok s šole v naravi (5. razredi) ter da pustijo prostor za parkiranje avtobusa.


                Torej slovo in na ponovno snidenje...

četrtek, 19. junij 2014

DISCO

Konec večerje... zavrtela se je glasba po otroških željah, plesali so, se vrteli, igrali namizni nogomet, se pogovarjali... sledila je torta, sadna torta, ki so jo spekli kuharji v hotelu... bila je slastna in otroci so lahko dobili repete, saj jo je bilo dovolj...
                    Pa naj spet slike povedo še več... 







 ...



TESTIRANJE PLAVANJA IN ADRENALINSKI PARK

Ne bi verjeli, če ne bi videli, kako zelo so naši otroci napredovali pri plavanju... ko pa sem jih gledala pri varovanem plezanju v adrenalinaskem parku, sem ostala velikokrat brez besed... 

                      Ampak, ker slike povedo več... 






















Vendar to še ni konec današnjega dne... o, ne ne... ta dan se šele dobro začenja, kajti, danes zvečer je DISCO. Se še spomnite, ko smo bili mladi in so nam končno dovolili iti v disco? No, mi bomo danes v discu praznovali kar dva rojstna dneva : Hanin in Elifin. In to sploh še ni vse: imeli bomo pravo pravcato torto z napisom za naši slavljenki...
          Slikice tega praznovanja pa sledijo kasneje... 



ČETRTEK

Če vam rečem, da so otroci spali vse dokler jih nisem prišla zbuditi, bi mi verjeli... tudi učitelji nismo mogli verjeti in ker smo že pred tem "poslušali tišino", smo se odločili, da jim damo dodatne pol ure. 
Počasi sem odprla vrata, pokukala v sobe in večina je dejansko še spala... nekaj pa jih je za dobro jutro zapelo "vse najboljše" našima dvema slavljenkama, Hani in Elif. Bili sta na vsa usta nasmejani... in kdo ne bi bil, če bi imel tako lep začetek dneva.
Sledil je zajtrk, ki je bil bolj umirjen kot običajno, čeprav vam moram povedati, da me je včeraj popoldan na recepciji ustavila gospa, ki je rekla, da je tudi učiteljica na osnovni šoli in da tako pridnih otrok še ni videla. Pa me je vprašala, kaj naredimo, da so tako pridni. V smehu sem jo vprašala, koliko časa ima, da ji povem, kaj vse delamo... tudi ona se je nasmehnila... potem je sledil zelo kratek pogovor, saj ob podpori staršev, kot jo imamo pri nas učitelji in predanem delu učiteljev, je rezultat neizbežen...
No, po zajtrku pa plavanje... še pred tem pa ena gasilska v sončku in zelenju, ki nas tu obkroža na vsakem koraku...

sreda, 18. junij 2014

RAFTING IN ŠE KAJ...

Ja, rafting je bil enkraten... otroci so prišli na svoj račun...
       ...takole pa smo naredili eno raftarsko gasilsko...

                   ...potem pa smo drveli po Kolpi... 






       ...bili pa so pogumni, ki so se namočili za konec...

                       ... in učitelji, ki so bili z otroci v raftih in na koncu nosili rafte...
...nekdo pa je moral tudi peljati kombi na konec poti in pričakati naše raftarje... in nikar ne iščite fotke, kdo je vozil, saj sem imela jaz fotoaparat, samo sebe pa pač nisem fotkala... :)

                 Nato smo imeli še igre Petra Klepca...




     ...in večerjo smo si spekli kar sami, na prostem...

        ..za zaključek smo imeli še smejalne minute...

...potem pa tuš in pregled za morebitne klope, pravljica o dedku, ki je imel pujso, ki je imela nežno dušico in spanje...


SREDA

                   Zajtrk, umivanje zob in sonce. Končno sonce... 
                          
                                           Bazen znotraj...
                                 
                                Po zatrku pa na plavanje... 





                     Ko čakamo na vrsto, pa počakamo, kje že...

Po kosilu pa gremo na rafting... ki ga komaj čakamo...

torek, 17. junij 2014

OSILNICA IN NJENA OKOLICA

Kako lepa in bogata je okolica Osilnice, smo spoznali po kosilu na našem pohodu. Vse okoli nas je dišalo in komaj smo čakali, da vidimo divje svinje ali srečamo medveda... ja, pa smo jih videli - divje svinje namreč. Bližnji sosed jih ima kar za hišo, v posebni ogradi. Na naši poti smo opazili kar nekaj zanimivih rastlinic, opazovalnico za medvede, košuto in jelena, pa na gozdne jagode ne smemo pozabiti... takole je bilo:

Opazovalnica za medvede na kateri je pisalo:

                          ...hodili smo skozi gozd...
...vse do domačije, kjer nam je dobrodošlico zaželel Berni...


         ...ujeli pa smo tudi hranjenje kozic... ljubko...

...in končno: divja svinja... samo še ena sama... žalostna zgodba za kdaj drugič...
              ... mi pa kar nismo znali stran od Bernija...
             ...na poti smo videli tudi košuto in jelena...
        ...tak pa smo imeli razgled proti koncu pohoda...


                        ...in potem še lokostrelstvo...


                                 ...pa nogomet...

                  ...kajti brez nogometa nam živeti ni...


...za zaključek dneva pa smo pravkar še ob tabornem ognju...
                             POZDRAVČKI DOMOV...