Če vam rečem, da so otroci spali vse dokler jih nisem prišla zbuditi, bi mi verjeli... tudi učitelji nismo mogli verjeti in ker smo že pred tem "poslušali tišino", smo se odločili, da jim damo dodatne pol ure.
Počasi sem odprla vrata, pokukala v sobe in večina je dejansko še spala... nekaj pa jih je za dobro jutro zapelo "vse najboljše" našima dvema slavljenkama, Hani in Elif. Bili sta na vsa usta nasmejani... in kdo ne bi bil, če bi imel tako lep začetek dneva.
Sledil je zajtrk, ki je bil bolj umirjen kot običajno, čeprav vam moram povedati, da me je včeraj popoldan na recepciji ustavila gospa, ki je rekla, da je tudi učiteljica na osnovni šoli in da tako pridnih otrok še ni videla. Pa me je vprašala, kaj naredimo, da so tako pridni. V smehu sem jo vprašala, koliko časa ima, da ji povem, kaj vse delamo... tudi ona se je nasmehnila... potem je sledil zelo kratek pogovor, saj ob podpori staršev, kot jo imamo pri nas učitelji in predanem delu učiteljev, je rezultat neizbežen...
No, po zajtrku pa plavanje... še pred tem pa ena gasilska v sončku in zelenju, ki nas tu obkroža na vsakem koraku...
